PREDSTAVITEV - NOVOSTI -  CENIK - AKCIJE - KONTAKT - VPRAŠANJA  

POGOSTA VPRAŠANJA

(prihaja nova, razširjena in posodobljena verzija)

Seznam vprašanj sproti dopolnjujemo. Če imate predlog za novo vprašanje ali odgovor, nam prosim sporočite na info(a)sigma-si.com.

SPLOŠNO O OBJEKTIVIH

Za katere fotoaparate izdeluje Sigma objektive?

Objektivi Sigma so na voljo za fotoaparate Canon, Nikon, Pentax/Samsung, Sony/Minolta, Sigma in sistem 4/3 (Olympus in Panasonic). Objektivi za različne tipe fotoaparatov so različni in jih ni mogoče predelati.

Ali so objektivi Sigma boljši ali slabši od ostalih znamk?

Med objektivi različnih znamk so razlike majhne. V povprečju so objektivi Sigma enako dobri kot Canon ali Nikon, včasih so boljši (in tudi dražji), naprimer 50/1.4 EX HSM ali 24-70/2.8 EX HSM v primerjavi z ekvivalentnimi Canon objektivi, ali slabši, naprimer 12-24 v primerjavi z Nikonom 14-24. Sigma je specializirana za objektive, in si zaradi velikih serij (vsak objektiv je na voljo za različme tipe aparatov) lahko privošči nižjo ceno. V splošnem velja pravilo: pri Sigmi za enak denar dobite boljši objektiv kot drugje.

Kje so objektivi Sigma narejeni?

Vsi objektivi Sigma so narejeni na Japonskem. Sigma je eden redkih proizvajalce objektivov, ki svoje proizvodnje ni preselil v države z cenejšo delovno silo (Kitajska, Tajska, Malezija).

Kaj je svetlobna jakost objektiva?

Svetlobna jakost objektiva pove, kako svetlo sliko lahko objektiv projicira na film. Geometrijsko je svetlobna jakost razmerje med premeron vstopne zenice objektiva in goriščne razdalje. Zapisujemo jo na več načinov, na primer 1:2.8, F2.8 ali F/2.8. V tem primeru je goriščna razdalja 2.8 krat večja od premera vstopne zenice. Pri enostavnem objektivu iz ene same leče je vstopna zenica kar premer leče. Ob goriščni razdalji je navadno navedena največja svetlobna jakost objektiva. Z zapiranjem zaslonke lahko svetlobno jakost zmanjšujemo, in tako spreminjamo količino svetlobe, ki pride skozi objektiv. 

Zakaj želimo spreminjati zaslonko pri objektivu?

Z zapiranjem zaslonke zmanjšujemo svetlost slike na filmu in povečujemo globinsko ostrino, kar je zelo pomembno. Vendar pa se z zapiranjem zaslonke zaradi manjše svetlosti daljša osvetlitveni čas, kar je pogosto omejilni faktor pri kvaliteti slike. Če je osvetlitveni čas predolg, se fotoaparat lahko v času osvetljevanja toliko premakne, da je slika neostra. Če je čas predolg, so zabrisani tudi premikajoči predmeti.

Zakaj so vrednosti za svetlobno jakost 2, 2.8, 4, 5.6 ....?

Če premer objektiva podvojimo, se njegova površina poveča štirikrat. Zato zbere tudi štirikrat več svetlobe. Če povečamo premer za faktor 1.4, kar je približno kvadratni koren iz 2, se površina poveča dvakrat. Povečanje zaslonke za faktor 1.4 pomeni torej spremembo svetlosti za faktor 2. Zato si zaslonke sledijo v tem razmerju (zaokroženo): 1, 1.4, 2, 2.8, 4, 5.6, 8, 11, 16, 22, 32, 44, 64. Vsaka naslednja vrednost je dobljena iz prejšnje tako, da je pomnožena z 1.4. Če gledamo samo vsako drugo vrednost v zaporedju, je naslednja (približno) dvakratnik prejšnje.Imamo pa tudi vmesne zaslonke, naprimer 4.5 ali 6.7. Pri večini fotoaparatov lahko zaslonko nastavimo tudi na vmesno vrednost. 

Zakaj je dobro imeti svetlobno močen objektiv?

Glavna prednost svetlobno močnega objektiva so kratki osvetlitveni časi, ki nam omogočajo zamrznitev gibanja in slikanje iz roke. Poleg tega izboljšajo delovanje avtomatskega ostrenja. Če imamo svetlobno močnejši objektiv, lahko uporabljamo manj občutljive filme, ki imajo bolj nasičene barve in manjše zrno. Tudi pri digitalnih zrcalno refleksnih fotoaparatih je slika bolj kvalitetna (v pripravi so testne slike), če je tipalo nastavljeno na manjšo občutljivost. Zmanjša se šum, kar omogoča boljše stiskanje JPG slik in zato več slik na eni spominski kartici.  

Kako zaslonka vpliva na ostrino slike?

Pri zapiranju zaslonke se povečuje globinska ostrina, zato so ostri tudi predmeti pred in za točko, ki smo jo izostrili.. Zato se splošen vtis ostrine poveča. Poleg tega so optične napake (na primer napaka pasov in barvna napaka) objektiva zmanjšajo, če zaslonko zapiramo. Ko pa je zaslonka zelo zaprta, se kvaliteta slike začne spet slabšati. Razlog je uklon svetlobe (difrakcija) na lamelah zaslonke. Svetloba se razpršuje na robovih lamel in zmanjša kontrast in ostrino slike. Zato pri večini objektivov dobimo najbolj ostro sliko približno na polovici skale (na primer 8 ali 11).

OSTRENJE

Ali lahko objektive Sigma z avtomatskom ostrenjem (AF) uporabljamo na fotoaparatih, ki nimajo avtomatskega ostrenja?

Pri fotoaparatih Nikon in Pentax lahko, pri fotoaparatih Canon in Minolta pa ne, ker so z uvedbo avtomatskega ostrenja spremenili obliko bajoneta. Vsi objektivi Sigma so konstruirani tako, da imajo dovolj širok obroček za udobno ročno ostrenje.

Kako deluje avtomatsko ostrenje?

Avtomatsko ostrenje deluje s pomočjo enega ali več tipal (senzorjev) v fotoaparatu. Svetloba, ki pride skozi objektiv, se odbije od ogledalca in usmeri na tipalo. Tipalo je postavljeno tako, da je dolžina poti žarka od objektiva do tipala enaka dolžini poti od objektiva do filma. Zato ostra slika na tipalu pomeni tudi ostro sliko na filmu. Tipalo meri ostrino tako, da primerja osvetljenost sosednjih točk na tipalu. Kadar je slika ostra, so med osvetljenostjo sosednjih točk v tipalu velike razlike. Kadar je slika neostra, je osvetljenost tipala povsod približno enaka. Na osnovi slike iz tipala procesor v fotoaparatu usmerja vrtenje objektiva..

Na kakšen način vrti fotoaparat leče na objektivu?

Pri fotoaparatih Minolta in Pentax je v telesu fotoaparata elektromotor. Motor je povezan z osjo, ki je v bajonetnem nastavku na fotoaparatu. Na objektivu je nadaljevanje osi in zobniki za obračanje. Ko objektiv namestimo na fotoaparat, se osi spojita in fotoaparat lahko ostri. Pri fotoaparatih Canon in Sigma je elektromotor vedno v objektivu, zato mehanični prenos ni potreben in imamo samo elektročne kontakte. Pri Nikonu sta možna oba načina: ostrenje s pomočjo klasičnega elektromotorja ali ostrenje s pomočjo obročastega motorja v objektivu. Ta sistem se pri Nikonu imenuje "Silent Wave", pri Canonu "Ultrasinic" in pri Sigmi "Hypersonic".

Od česa je odvisna hitrost ostrenja?

Odvisna je od objektiva, fotoaparata, svetlobnih pogojev in predmeta, na katerega ostrimo. Pri objektivu je hitrost odvisna od moči motorja v razmerju do teže gibljivega dela in upora, ki ga je potrebno premagovati. Zato ostrijo objektivi brez notranjega ostrenja počasneje, saj morajo obračati cel sprednji del objektiva. Objektivi z notranjim ostrenjem in objektivi z obročastim motorjem ostrijo hitreje. Zelo pomembno je, da fotoaparat zazna, kdaj je slika ostra. Če tega ne zazna,  se objektiv obrača od ene robne točke do druge. Vzrok za to je premajhna občutljivost tipala za ostrenje, saj fotoaparat ne zazna, da je slika že ostra, in še naprej obrača objektiv. To se dogaja v slabih svetlobnih pogojih, ali kadar je objekt premalo kontrasten. Mnogi zmotno misljijo, da je to lovljenje napaka objektiva. Najboljši objekti za ostrenje so svetli in kontrastni. Pri objektivih s HSM motorjem fotoaparat v slabih svetlobnih pogojih avtomatsko upočasni delovanje objektiva, da je zaznavanje točke ostrine bolj zanesljivo.

Kako povečati hitrost avtomatskega ostrenja?

Pomembno je, da pri ostrenju usmerimo točko ostrenja na tak predmet, da bo ostrenje lahko hitro. Ko se objektiv ustavi, lahko še vedno premaknemo fotoaparat tako, da dobimo željeno kompozicijo. Če na objekt ni mogoče ostriti, izberemo nekaj drugega na enaki razdalji, in ko je ostrenje končano, premaknemo fotoaparat. Nekateri fotoaparati imajo vgrajeno belo ali rdečo lučko za pomoč pri ostrenju. Učinkovitejša je rdeča lučka (na Minoltah in starejših Canonih in Sigmah), ker projicira vzorec in fotoaparat lahko ostri tudi na belo steno ali druge gladke površine. Dodatne bliskavice imajo vgrajeno močno rdečo lučko z vzorcem, tako da nam močno olajšajo ostrenje. Lučka ima doseg več kot 5 metrov (odvisno od objektiva). Uporaba bliskavice z lučko za ostrenje močno izboljša zanesljivost ostrenja v slabih svetlobnih pogojih.

Kako delujejo Ultrasonic, Hypersonic in Silent Wave motor?

V vseh primerih gre za isti princip, ki ga je prvi predstavil Canon, nato pa sta ga neodvisno razvila še Nikon (Silent Wave) in Sigma (Hypersonic). Motor je sestavljen iz dveh velikih kovinskih obročev, ki se dotikata. Obroča sta postavljena po obodu objektiva pod obročem za ročno ostrenje. En obroč je fiksen, drugi pa je vrtljiv in omogoča ostrenje. Obroča skupaj stiska vzmet. Ostrenje deluje tako, da en obroč vibrira z zelo visoko frekvenco (nad 20 kHz - področje ultrazvoka), in te vibracije vrtijo drugi obroč. Tako ostrenje je tiho in hitro, ker ne uporablja zobnikov. Poleg tega omogoča tudi ročno popravljanje ostrine pri vklopljenem avtomatskem ostrenju. Canon je kasneje oznako USM dodal tudi objektivom, ki uporabljajo nekoliko drugačen sistem, ki je med klasičnim in USM. V tem primeru je motor podoben klasičnemu elektromotorju. Ni sestavljen iz obročev, in za pogon uporablja zobnike. Tak sistem ne omogoča ročnega popravljanja ostrine, in ni dosti hitrejši od običajnega motorja, je pa tišji. Vsi cenejši Canon USM objektivi uporabljajo ta sistem (micro USM).

KAJ POMENIJO OZNAKE PRI OBJEKTIVIH?

ŠIROKOKOTNI OBJEKTIVI

Ali širokokotni objektivi krivijo sliko?

Običajni (linearni) širokokorni objektivi opazno ne krivijo slike. Če pa gre ravna črta vzporedno in tik ob robu slike, lahko včasih opazimo malenkostno deformacijo na ven ali na noter. Pogosto prihaja do zamenjave med ekstremno širokokotnimi linarnimi objektivi in "ribjimi očesi". Slike spodaj kažejo nekaj posnetkov, posnetih s 14 mm LINEARNIM objektivom. Iz slik je razvidno, da objektiv ne krivi slike, omogoča pa zelo zanimive posnetke.

Kako izračunamo zorni kot objektiva?

Zorni kor objektiva izračunamo iz goriščne razdalje (f) in dimenzije filma: 

zorni kot = 2 * arc tg (X/2f).

Za X vstavimo: če računamo kot po diagonali 43.26 mm, za kot po širini 36 in za kot po višini 24 mm. Po tej formuli lahko izračunamo zorni kot tudi za druge formate filmov ali tipal, če vstavimo ustrezne dimenzije. Ravna površina, zajeta na razdalji 1 m od optičnega središča objektiva pa je: površina filma ali tipala /(f*f).

Kakšen objektiv je "ribje oko"?

Ribje oko je posebna vrsta širokokotnega objektiva in ima drugačne oprične lastnost. Ime "ribje oko" so objektivi dobili zaradi izbočene prve leče. Vsak širokokotni objektiv ni tudi ribje oko. Od običajnih (linearnih) objektivov se ločijo po tem, da nimajo korekcije linearnosti, zato pa lahko pokrivajo zelo velik zorni kot (na primer 180 stopinj). Vse ravne črte, ki ne gredo skozi sredino fotografije, so močno zvite, zato je slika videti nenavadna.  Za razliko od navadnih linearnih širokokotnih objektivov ribje oko ohranja navidezno velikost (zorni kot) predmetov, zato se jih pogosto uporablja v znanstvene namene. 

Kakšna je razlika med ribjim očesom 8 in 15 mm?

Model z goriščno razdaljo 15 mm ima po diagonali zorni kot 180 stopinj. Objektiv z goriščno razdaljo 8 mm pa naredi okroglo sliko na sredino filma, preostali del ostane neosvetljen. Zorni kot je 180 stopinj. Če slikamo navpično navzgor, dobimo na sliki celotno nebo, ob robu slike pa je celotno obzorje.

MAKRO FOTOGRAFIJA

Kakšen objektiv je primeren za makro fotografijo?

Objektivi z oznako “Makro” so posebej prilagojeni na slikanje z majhne razdalje. Reprodukcijsko razmerje pri makro objektivu nam pove, kolikokrat je slika na filmu pomanjšana. Primer: če slikamo kovanec s premerom 1 cm, bo imela slika kovanca na filmu pri reprodukcijskem razmerju 1:2 velikost 5 mm. Objektiv, ki lahko naredi tako veliko sliko, ima oznako "Makro 1:2". Na voljo sta dve vrsti makro objektivov: makro zoom-i in specialni makro objektivi. Makro zoom-i so bolj univerzalni, vendar imajo reprodukcijsko razmerje le 1:2. 

Makro objektivi 1:1 omogočajo največjo povečavo 1:1, kar pomeni, da lahko na en posnetek posnamemo površino 24 x 36 mm. Najbolj razširjen objektiv je 105/2.8.

• 50 / 2.8 EX Makro 1:1
• 105 / 2.8 EX APO Makro 1:1
• 150 / 2.8 EX APO HSM Makro 1:1
• 180 / 3.5 EX APO HSM Makro 1:1

Zoom makro objektivi so bolj univerzalni, največjo povečava pa je le 1:2 in svetlobna jakost je omejena na 5.6. Če želimo uporabljati  zoom v makro področju, ga moramo iztegniti do največje goriščne razdalje in s stikalom preklopiti v makro način. V makro načinu goriščne razdalje ni več mogoče spreminjati, zato pa lahko objektiv izostrimo na manjše razdalje.

• 70-300 / 4-5.6 Makro 1:2
• 70-300 / 4-5.6 APO Makro 1:2

Zanimive učinke je mogoče doseči z makro širokokotnimi  makro objektivi 20/1.8, 24/1.8 in 28/1.8.

Zakaj je pri makro fotografiji zelo pomembna globinska ostrina?

Pri fotografiranju na blizu je območje globinske ostrine manjše kot pri fotografiranju na večje razdalje. Območje globinske ostrine je lahko široko le milimeter ali še manj. Drugačna globinska ostrina lahko sliko popolnoma spremeni. Spodnje slike prikazujejo isti objekt, posnet pri zaslonkah: 3.5, 8, 16 in 32. Slike so narejene z objektivom 105/2.8 na fotoaparatu Canon D10.

Kako pri enaki povečavi vpliva na sliko goriščna razdalja objektiva?

Pri trodimenzionalnih objektih goriščna razdalja vpliva na ozadje. Vse spodnje slike so bile narejene pri enaki povečavi, zato je cvet na vseh fotografijah enako velik. Različne pa so bile goriščne razdalje: 24, 50, 105 in 180mm. Pri širokokotnem makro objektivu na fotografiji dobimo več ozadja kot pri tele makro objektivu. Po drugi strani pa je razdalja do objekta pri teleobjektivu večja, kar je pomembno, kadar se ne moremo zelo približati. Pri objektivih z daljšo goriščno razdaljo je potrebna večja previdnost pri osvetlitvenih časih, ker je večja nevarnost, da tresenje objektiva pokvari sliko.

Razpredelnica povzema razlike med makro objektivi:

NAKUP OBJEKTIVA

Kakšen standardni objektiv je primeren za profesionalno uporabo?

Profesionalni objektivi imajo večinoma stalno svetlobno jakost, ki se s premikanjem zoom-a ne spreminja. To omogoča natančnejše nastavljanje osvetlitve. Na voljo sta dva modela serije EX: 24-70 / 2.8 in 28-70 / 2.8.

Kakšen teleobjektiv je primeren za profesionalno uporabo?

Klasična izbira sta 70-200 / 2.8 ali 100-300 / 4. Modela 120-300 / 2.8 in 300-800 / 5.6  nudita kombinacijo dolge goriščne razdalje in dobre svetlobne jakosti. Če je širok razpon goriščnih razdalj pomembnejši kot svetlobna jakost, je na voljo 50-500 / 4-6.3. Vsi omenjeni objektivi so iz serije EX in imajo HSM ostrenje ter APO optiko. 

Kako deluje zrcalni objektiv? 

Namesto velike zbiralne leče ima zrcalni objektiv dve zrcali, ki usmerita svetlobo na film. Prednosti zrcalnega objektiva so majhna teža in velikost ter relativno nizka cena za 600 mm f/8 objektiv. Zaslonke pri zrcalnem objektivu ni mogoče uravnavati, fiksirana je na vrednost f/8. Neizostreni predmeti imajo pri zrcalnih objektivih nekoliko drugačen izgled, ker se namesto v krog razširijo v kolobar. Možno je samo ročno ostrenje. Objektivu so priloženi siv filter in trije barvni. Filtre vstavimo v notranjost objektiva s pomočjo posebnega nosilca. Sigma zrcalnih objektivov ni ma več v prodaji.

Sliki prikazujet izgled neizostrenega ozadnja pri zrcalnem objektivu. Izbrana sta dva primera, kjer je učinek zelo izrazit.

DIGITALNI ZRCALNO REFLEKSNI FOTOAPARATI

V čem je prednost digitalnega zrcalno refleksnega fotoaparata pred kompaktnim digitalnim?

Pri kompaktnem digitalnem fotoaparatu smo omejeni z optiko, ki je tovarniško vgrajena v fotoaparat. Možna je sicer uporaba širokokotnih ali tele adapterjev, vendar na račun kakovosti slike. Širokokotni adapterji sliko opazno skrivijo.  Zrcalno refleksni fotoaparat nam omogoča uporabo množice objektivov in druge dodatne opreme, ki je združljiva tudi s klasičnimi in bodočimi digitalnimi fotoaparati.

Kakšen objektiv je primeren za digitalni fotoaparat Canon 10D, Nikon D100 ali Sigmo SD9?

Ker imajo omenjeni digitalni fotoaparati tipalo manjše od velikosti klasičnega posnetka (24x36 mm), zajamejo le srednji del slike. Zato se goriščna razdalja objektivov navidezno poveča, svetlobna jakost pa se ohrani. Težava nastopi, kadar potrebujemo širokokotni objektiv. Tabela prikazuje, kako se navidezno spremeni goriščna razdalja objektivov na nekaterih digitalnih fotoaparatih. 

Ali obstajajo posebni objektivi za digitalne fotoaparate?

Nakateri proizvajalci bodo začeli razvijati objektive, ki bodo namenjeni samo digitalnim fotoapataom z manjšim tipalom. Tak objektiv bo lahko manjši in cenejši od objektiva namenjenega formatu 24x36. Težava po bo nastala zaradi nezdružljivosti teh objektivov z bodočimi modeli z večjim tipalom (in vsemi starejšimi fotoaparati).

Ali je smiselna uporaba svetlobnih filtrov pri digitalnih fotoaparatih?

Ker dobimo sliko v digitalni obliki, jo zlahka obdelujemo s priloženimi programi. Popravljamo lahko svetlost, kontrast in barve. Uporaba barvnih filtrov ni več potrebna, saj lahko barve popravimo že pri nastavitvah fotoaparata ali kasneje s pomočjo programa. Tudi nekatere posebne efekte lahko enostavneje vnesemo s pomočjo programov. Še vedno pa je nekaj filtrov, ki jih ne moremo nadomestiti s poznejšo obdelavo, naprimer polarizacijski filter. Informacija o polazizaciji svetlobe se na tipalu izgubi. Odstranjevanje nezaželenega odboja iz posnete slike je težko izvedljivo in zelo zamudno, s polarizacijskim filtrom pa je hitro in enostavno. Poleg tega nam omogoča prikaz detajlov, ki prej niso bili dobro vidni. Zatemnitev neba omogoča bolj enakomerno osvetljeno sliko in boljše zaznavanje temnejših objektov ali predmetov v senci.

TELEKONVERTERJI

Kako delujejo telekonverterji?

Telekonverter je naprava, s katero podaljšamo goriščno razdaljo objektiva. Pritrdimo ga med objektiv in telo fotoaparata. V kovinskem obroču telekonverterja je skupina leč z negativno lomnostjo. Vgrajena mehanika in elektronika skrbita za prenos podatkov med objektivom in fotoaparatom.
 
Telekonverter razprši žarke, ki na zadnji strani zapuščajo objektiv, zato je slika na filmu povečana. Dvakratni konverter (2x) naredi sliko, ki je dvakrat širša in dvakrat višja od originalne. Goriščna razdalja se tako podvoji. Ker se svetloba porazdeli na štirikrat večjo površino, je tudi slika štirikrat temnejša, in osvetlitev moramo popraviti za dve stopnji. Na voljo sta dva modela: 1.4X in 2X. Kljub izgubi svetlobne jakosti so konverterji zelo uporabni, kadar občasno potrebujemo daljšo goriščno razdaljo, hkrati pa ne želimo nositi dodatne teže teleobjektivov. Niso pa primerni za šport in hitro premikajoče predmete. Tabela prikazuje padec svetlobne jakosti pri različnih modelih:
 
Model               Padec svetlobne jakosti (v EV stopnjah)
1.4X                  1
2X                     2
 
Če uporabljamo fotoaparat s TTL merjenjem svetlobe (fotoaparat meri svetlobo skozi objektiv), bo ustrezna kompenzacija osvetlitve avtomatska. Slika bo pravilno osvetljena tudi, če je informacija o zaslonki, ki jo preberemo na zaslonu fotoaparata, napačna. Paziti moramo le pri ročni nastavitvi, kadar osvetlitve ne merimo skozi objektiv. Pri slikanju z bliskavico lahko pride do napak pri osvetlitvi, zato najprej preverite, kako se avtomatika bliskavice odziva na telekonverter, in v primeru težav z osvetlitvijo nastavite zaslonko ročno.
 
Najmanjša razdalja ostrenja se na objektivu ne spremeni, kar je dobrodošlo pri makro fotografiji. Z uporabo konverterja se največja povečava objektiva sorazmerno poveča. Dvakratni konverter 105/2.8 Makro 1:1 spremeni v 210/5.6 Makro 2:1. 

Ali pri uporabi telekonverterja deluje avtomatsko ostrenje?

Zmanjšanje svetlobne jakosti objektiva vpliva na delovanje avtomatskega ostrenja. Meja delovanja avtomatskega ostrenja je navadno med zaslonkama 6 in 8. Na standardnih amaterskih objektivih, na primer 70-300/4-5.6 ali 28-200/3.5-5.6, pri uporabi konverterja avtomatsko ostrenje ne deluje ali deluje le na omejenem področju (na primer med 70 in 105 mm). Zato so telekonverterji namenjeni predvsem objektivom s svetlobno jakostjo 4 in manj, na primer 70-200/2.8, 100-300/4 ali 300/2.8.
 
Pri svetlobno šibkejših objektivih je uporaba omejena zaradi daljših osvetlitvenih časov. Ena od rešitev je uporaba bolj občutljivega filma: izgubo svetlobe zaradi uporabe 2x konverterja lahko popolnoma nadomestimo, če namesto filma z ISO 100 uporabimo ISO 400. Zelo pomembo je, da pazimo na čas osvetlitve, ki je zaradi uporabe konverterja daljši. Ker je z konverterjem goriščna razdalja podaljšana, je zelo pomembno, da se objektiv med fotografiranjem ne strese. Zato je tudi na sončni svetlobi priporočljiva uporaba stativa ali kakšne druge trdne opore. 

Na kaj moramo paziti pri uporabi telekonverterjev?

Telekonverterji so namenjeni predvsem svetlobno močnejšim profesionalnim objektivom.  Ne moremo jih pritrditi na vse objektive (na primer 28-80 ali 28-200). Sprednja leča telekonverterja se lahko dotakne zadnje leče objektiva, ker je med njima premalo prostora. Pred nakupom nežno preizkusite, če sta objektiv in telekonverter združljiva. V nekaterih primerih lahko konverter uporabljamo z zoom objektivi le na “tele” področju.
 
Telekonverterjev ne smemo kombinirati (razen pri fotoaparatih EOS, Sigma, ter HSM objektivih za Nikon), ker lahko poškodujemo objektiv. V telekonverterjih je reduktor, ki zmanjša hitrost vrtenja pri ostrenju, pri tem pa se poveča navor. Zato uporaba dveh konverterjev lahko mehanično preobremeni objektiv.

FILTRI

Zakaj je dobro imeti na objektivu UV filter?

Kako deluje polarizacijski filter? 

Polarizacijski filter prepušča le svetlobno valovanje v eni smeri (eno smer polarizacije). Svetloba se polarizira pri odboju od ravnih površin ter pri sipanju v zraku. Z vrtenjem filtra lahko spreminjamo prepustnost svetlobe za različne kote polarizacije in s tem zmanjšamo moteče odboje ali potemnimo modrino neba. Filter lahko izboljša tudi barve, ker odstrani odboje (na primer na površini zelenih listov). Včasih postane pri uporabi filtra slika v iskalu rdečkasta ali modrikasta. Ta pojav nastane samo v iskalu in ne vpliva na fotografijo. Filter zadrži dobro polovico svetlobe, kar fotoaparat s TTL merjenjem avtomatsko kompenzira. Pri uporabi ročnega svetlomera moramo posebej upoštevati, da imamo filter. Vsi polarizacijski filtri Sigma EX so prevlečeni z antirefleksno plastjo (multicoating). Filtri z oznako WIDE so posebej stanjšani, da ne zastrejo svetlobe pri širokokotnih objektivih. Filtri WIDE nimajo navojev za pokrovček 

Prva slika je bila brez filtra, druga pa s polarizacijski filtrom. Oblaki nad vrhom gore na prvi sliki niso vidni. Tudi detajli na neosvetljenem hribu so na drugi sliki bolje vidni, ker je kontrast med svetlim nebom in temnim hribom manjši. Obe sliki sta bili narejeni z fotoaparatom Canon D60 in objektivom Sigma 24-70/2.8. Osvetlitev je bila avtomatska, sliki nista dodatno obdelani.

Kakšna je razlika med polarizacijskim in cirkularnim polarizacijskim filtrom?

Svetloba, ki prihaja iz navadnega (linearnega) polarizacijskega filtra, je linearno polarizirana. Nekatera tipala (senzorji) v fotoaparatu (za ostrenje ali določanje osvetlitve) so občutljiva na polarizacijo svetlobe in lahko v tem primeru delujejo napravilno

Cirkularni polarizacijski filter svetlobo pred izstopom iz filtra krožno (=cirkularno) polarizira. Krožno polarizirana svetloba ne vpliva na delovanje tipala v fotoaparatu, ker je po svojih lastnostih podobna nepolarizirani svetlobi. Sicer pa je učinek cirkularnega enak učinku navadnega polarizacijskega filtra. Ker večina fotoaparatov uporablja avtomatsko ostrenje in meri svetlobo skozi objektiv (TTL), je priporočljiva uporaba cirkularnega polarizacijskega filtra.

Kako lahko hitro ugotovimo, če filter cirkularni ali linearni polarizacijski filter?

Učinek linearnega filtra je neodvisen od tega, skozi katero stran filtra gledamo. Pri cirkularnem filtru pa vidimo učinek samo, če gledamo v eno smer (če filter obrnemo, pa ne). Druga metoda pa je, da se skozi filter pogledamo v ogledalo. Filter moramo držati tako, da gledamo skozi filter iz njegove sprednje strani. Če je filter cirkularni, potem bo v ogledalu videti črn. Pri odboju od ogledala svetloba spremeni smer cirkularne polarizacije, zato ne more več skozi filter in videti je črn.